ONLINE PSIHOTERAPIJA

ONLINE PSIHOTERAPIJA Zaradi epidemije COVID-19, se je vse upočasnilo, pa vendar življenje teče dalje. Trenutne razmere povzročajo negotovost, stisko, tesnobo, strah … Do nadaljnjega so prepovedana terapevtska srečanja v živo. Kljub temu ni potrebno, da v stiski ostajate sami! Da zaobidemo tudi te ovire, vam je na razpolago online terapija, ki jo lahko poimenujemo kot

Beri dalje »

Kaj je zakonska in družinska terapija?

Kaj je zakonska in družinska terapija? Je na znanstvenih dokazih utemeljen pristop, poleg ostalih psihoterapevtskih modalitet. Zakonski in družinski terapevt obravnava težave, ki jih imajo ljudje v medosebnih odnosih ter širše v socialni mreži. Terapevt vidi težavo posameznika v družini v povezavi z različnimi konteksti, v katerem živi (npr. kot partner v paru, kot družinski

Beri dalje »

Soočanje z boleznijo

Ko posameznik izve za diagnozo se v njem zvrti vrsto čutenj (šok, zamrznitev, preveč informacij, brez besed, jeza, bes, žalost, postavlja si vprašanje: zakaj ravno jaz?…). Spoprijemanje z boleznijo poteka v petih fazah. Ob zdravnikovi seznanitvi, da imamo življenjsko nevarno bolezen, je vedno najprej ŠOK (lahko izzove panični napad ali otopelost). V fazi šoka je

Beri dalje »

Panična motnja

Panična motnja se odraža v obliki paničnega napada, kjer gre za intenziven strah, posameznik je preplavljen s tesnobo, saj čuti močan pritisk, da bi pobegnil. Tesnobna motnja je kronična in traja dlje časa (je tudi blažja), medtem ko pri paničnem napadu gre za akutni napad ekstremne tesnobe. Kako vemo, da gre za panično motnjo? Pri

Beri dalje »

PTSM (potravmatska stresna motnja)

PTSM (potravmatska stresna motnja) pri otrocih in odraslih: posameznik doživi travmatični dogodek, ki je vključeval možnost smrti ali resne poškodbe (ali je bil sam udeležen tega dogodka ali pa se je to pripetilo njegovim bližnjim) in ob tem doživljal intenziven strah, nemoč ter grozo. Zaradi močnega vtisa oseba podoživlja travmatični dogodek na način vsiljivih spominov

Beri dalje »

Anksioznost

Anksioznost (tesnoba) se obravnava kot kompleksna in subjektivna izkušnja. Je neprijetno čustvo, ki se kaže na način posameznikovega vedenja. V mislih imamo čezmerno zaskrbljenost, ki traja vsaj šest mesecev in so prisotni trije ali več naslednjih simptomov: utrujenost, težave pri koncentraciji, razdražljivost, mišična napetost, nespečnost. Pri večini ljudi (odrasli in otroci) je anksioznost normalna in

Beri dalje »

Samopoškodovanje ali avtoagresija

Samopoškodovanje ali avtoagresija pogosto opažena pri mladih in brez ustrezne obravnave postaja samopoškodovanje vedno težje obvladljivo. Samopoškodovanje je zasvojenost! Mišljenje, da ob tem mladostnik išče le pozornost, je zmotno in škodljivo! Samopoškodovanje je namerno poškodovanje svojega telesa, kot način odziva na spopadanje z lastno bolečino, kot način samokaznovanja, veliko čustev sramu in sovražnosti do samega

Beri dalje »

Motnje hranjenja (anoreksija, bulimija)

Anoreksija sodi med skupino motenj hranjenja, ki se kaže kot obsedenost s telesno težo in zaužito hrano. Opazna je na zunaj, saj ima oseba nizko telesno težo. V primerjavi z bulimijo, ki ni vedno opažena. Telo potrebuje hrano, da lahko normalno deluje. Če nima na razpolago dovolj hranilnih snovi, ki jih srka iz hrane, se

Beri dalje »

Medvrstniško nasilje

Medvrstniško nasilje Pogosto se z njim srečujemo v šoli ali obšolskimi dejavnostmi. O tej temi se še vedno premalo govori in rešuje. Razlog je v neozaveščenosti! Nasploh nasilje, ki je pogost problem slovenskih družin, kot tudi med vrstniki, mora biti razumljen kot popolnoma nesprejemljiva oblika vedenja oz. nespameten način reševanja konfliktov med mladimi, kot tudi

Beri dalje »